Davek od trgovanja z VP kljub ustvarjeni izgubi? Možno...

V tem prispevku želimo opozoriti na nekatera zmotna razmišljanja vlagateljev glede obdavčitve naložb v vrednostne papirje.

davek kljub izgubi

V tem prispevku želimo opozoriti na nekatera zmotna razmišljanja vlagateljev glede obdavčitve naložb v vrednostne papirje.

Ste vstopili v finančni svet dvolj pripravljeni?

Tako rekoč nihče se pred začetkom vlaganja v vrednostne papirje ne pozanima o davčnem vidiku trgovanja, torej kakšne bodo davčne posledice vašega kupovanja in prodajanja delnic, CFD-jev ali drugih finančnih instrumentov. Posledice pa so lahko katastrofalne!

Tri najpogostejše zmote o davkih pri trgovanju

Redki finančni svetovalci in brokerji opozarjajo na pomen davčnega vidika pri trgovanju s finančnimi instrumenti. Posledično večina ljudi iskreno verjame v sledeče zmote:

Prav o tej zadnji zmoti bomo v nadaljevanju predstavili življenjski primer anonimne stranke.

Konkreten primer stranke, ki mora plačati davek kljub izgubi

Leto 2022

Stranka naloži 50 tisoč evrov na račun brokerja konec leta 2022 in začne s trgovanjem. Kakšno trgovalno strategijo je stranka imela ne vem, niti ni pomembno. Skratka, leta 2022 je stranka z nakupi in prodajami ustvarila pozitivno ničlo, konec koncev je trgovala zgolj dva meseca.

Leto 2023

Potem v letu 2023 je stranka z aktivnim trgovanjem določenih špekulativnih delnic ustvarila 110 tisoč evrov dobička in 60 tisoč evrov izgube. Se pravi, nekateri posli so bili dobičkonosni, drugi z izgubo. Seštevek vseh poslov z dobičkom je znašal 110 tisoč evrov, seštevek vseh poslov z izgubo pa 60 tisoč evrov. Neto rezultat trgovanja je bil torej 50 tisoč evrov dobička. Seveda vse številke zaokrožujem za lažje branje.

Naj poudarim, da navedene številke predstavljajo realiziran dobiček in izgubo, kar pomeni, da je stranka ta rezultat dosegla z dejanskimi izstopi iz pozicij. Ker na drugi strani imamo lahko tudi nerealiziran dobiček ali izgubo, ki pa se nanaša na tiste pozicije, ki jih še nismo zaprli. Na davčno obveznost seveda vplivajo zgolj realizirane transakcije, ne pa tudi nerealizirane.

Leto 2024

Leto 2024 za stranko ni bilo tako uspešno, kot leto 2023. Celo obratno, stranka je praktično izgubila vse in se pri preostanku 5 tisoč evrov na računu odloči zaključiti vse skupaj in zapreti račun. Dejanski rezultat trgovanja stranke je bil, da je v približno dveh letih od 50 tisoč evrov vloženih sredstev, ohranila zgolj še 5 tisoč evrov. Povedano z drugimi besedami, stranka je dejansko ustvarila 45 tisoč evrov minusa.

V letu 2025 sledi poziv davkarije

Seveda noben ni vesel, če na borzi ustvari takšno izgubo, ko praktično izgubi vse, kar vloži. Slaba volja pa se še bistveno poglobi, ko potem prejmeš poziv davčne uprave, da v vseh letih trgovanja nisi oddal davčne napovedi! Kaj sedaj?

Stranka mora pač za nazaj davkariji poročati zgodovino trgovanja za leta 2022, 2023 in 2024. Najprej ima stranka težavo s tem, ker niti ne ve, kako in kaj pripraviti podatke (ampak je stranka našla našo storitev in ji bomo lahko pomagali), še bolj pa stranko zmoti, da mora oddajati neko davčno napoved, če je tako ali tako ustvarila izgubo. Pa jo je res?

Presek trgovanja po letih

Gledano skozi celotno obdobje trgovanja je temu res tako, stranka je iz 50 tisoč evrov končala pri 5 tisoč evrih, torej je ustvarila 45 tisoč evrov izgube. A z davčnega vidika ni tako! Z davčnega vidika je potrebno gledati vsako koledarsko leto zase. Tu pa je bil rezultat takšen:

Problematično leto 2023 in poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove

Iz davčnega vidika je za stranko torej problematično leto 2023, ko je ustvarila visok dobiček. Kot že zapisano zgoraj, je bil neto realiziran dobiček 50 tisoč evrov, sestavljen iz 110 tisoče evrov realiziranega dobička in 60 tisoč evrov realizirane izgube. Na hitro bi človek mislil, da je neto rezultat potem enak davčni osnovi, torej da bo potrebno od 50 tisoče evrov stranki plačati 25% davka, kar bi znašalo tam okoli 12.500 evrov.

Pravilno ugotavljanje davčne osnove

A žal takšno poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove ne zdrži. V naši zakonodaji imamo namreč kar nekaj zadev, ki tako ali drugače vplivajo na davčno osnovo. Eno so devizni tečaji, drugo so priznani stroški pri trgovanju, tretje pa je pravilo plus minus 30 dni. Predvsem to zadnje pravilo je zelo zanimivo, ki zelo poenostavljeno govori o tem, da če smo na določenem vrednostnem papirju, ki smo ga trgovali, sicer ustvarili izgubo, ampak smo ta isti vrednostni papir potem kupili nazaj prej kot v 30 dneh, se nam realizirana izguba ne upošteva v t.i. pobotu realiziranih dobičkov in izgub znotraj istega koledarskega obdobja, torej iste davčne napovedi.

Skratka, ker je stranka veliko trgovala, a z istimi vrednostnimi papirji, se ji z vidika ugotavljanja davčne osnove za leto 2023 ne priznavajo vse realizirane izgube za pobot realiziranih dobičkov. Posledično davčna osnova ni znašala 110 tisoče evrov (realiziran dobiček) minus 60 tisoče evrov (realizirana izguba), temveč je bilo stranki od realizirane izgube priznanih zgolj 10 tisoče evrov izgube.

Strankina davčna osnova za leto 2023 je tako znašala 100 tisoče evrov in ne 50 tisoče evrov, kot je sprva kazalo. Z vidika davčne obveznosti je to pomembna razlika, saj se je obveznost za plačilo davka stranki dvignila iz 12500 evrov na 25 tisoč evrov.

Povzetek primera stranke

Če povzamemo, stranka je od konca leta 2022 do konca 2024 ustvarila 45 tisoče evrov dejanske izgube in obupala nad trgovanjem, potem ko je dejansko izgubila vse (od prvotno vloženih 50 tisoč evrov ji je ostalo zgolj 5 tisoč evrov). Potem pa eno leto kasneje stranka prejme poziv FURS-a, da mora oddati še davčno poročilo za svoje trgovanje in iz tega naslova bo stranka morala naši državi plačati še 25 tisoče evrov davka za dobiček, ki ga je ustvarila v letu 2023.

Gledano sumarno je stranko torej popotovanje na kapitalske trge stalo ne zgolj vloženih 50 tisoč evrov, temveč bo njena celotna izguba na koncu presegla 70 tisoč evrov (upoštevaje še davek).

Podučite se o davkih, preden začnete s trgovanjem!

Zgornji primer torej nakazuje, kako pomembno je razumevanje davčnih posledic trgovanja in to še preden se lotimo investiranja v vrednostne papirje. Na ta način lahko optimiziramo svoje početje in smo pripravljeni na posledice. Zgornji primer kaže tudi, kako pomembno je, da se na borzo podamo zgolj z 'viškom' finančnih sredstev oz. kako pomembna je prava naložbena strategija v tem pogledu. Ampak to je že druga tema, s katero naj se ukvarjajo finančni svetovalci, mi smo želeli zgolj na konkretnem primeru predstaviti, da je včasih potrebno plačati davek kljub izgubi!

Objavljeno: 24.04.2025

Goran Dolenc
Goran DOLENC
T: 041/ 853-184
E: info@rešitve.si