Se je smiselno potuhniti in FURS-u zamolčati (ne prijaviti) davek na kapitalski dobiček?

Davek na kapitalski dobiček je potrebno napovedati in to do 28. februarja za preteklo leto, sicer pričakujte poziv finančne uprave.

Mnogi vlagatelji in trgovalci se dandanes odločijo za investiranje preko tujih online brokerjev. Glavni razlogi za to so v nižjih provizijah, naprednejših trgovalnih platformah, nekateri pa očitno verjamejo tudi, da jim v tem primeru ne bo potrebo prijaviti in plačati davka na kapitalski dobiček. Je temu res tako?

Je potrebno prijaviti davek na kapitalski dobiček, če trgujete preko brokerja v tujini?

Seveda! Slovenska davčna zakonodaja je v tem delu zelo jasna in ne ločuje dohodkov ustvarjenih iz naslova trgovanja doma ali v tujini, niti ne ločuje, ali so bili ti dohodki ustvarjeni preko domačega ali tujega brokerja.

Zadeve so torej zelo jasne, rok za prijavo je 28. februar za preteklo leto. Kaj je predmet obdavčitve in koliko ter kaj ne podleže prijavi, pa je odvisno predvsem od vrste finančnih instrumentov, katere ste trgovali. Več o tem si lahko preberete v prispevku Davek na delnice in Davek na kriptovalute.

Še eno zmotno dejstvo je, da davka na kapitalski dobiček ni potrebno prijaviti v primeru, ko s trgovanjem ustvarimo izgubo. Tudi to ne drži, saj je davčno napoved v vsakem primeru potrebno oddati, res pa je, da v primeru davčne izgube potem davka pač ne plačamo.

In če ste 'pozabili' oddati prijavo za davek na kapitalski dobiček?

Potem lahko pričakujete prijazen dopis Finančne uprave Republike Slovenije s sledečo zadevo: "Poziv za predložitev podatkov za odmero dohodnine od dohodkov, doseženih v tujini v letu xxx". Zadeva v praksi izgleda nekako takole:

Če se sprašujete od kod naši davkariji podatki, da ste vi nekaj počeli v tujini, potem je odgovor sledeč. Izmenjava podatkov med finančnimi upravami v EU poteka v okviru več mehanizmov za zagotavljanje davčne transparentnosti in preprečevanje davčnih utaj. Glavni okvir predstavlja Direktiva o upravnem sodelovanju (DAC - Directive on Administrative Cooperation), ki določa obvezno izmenjavo informacij o finančnih računih, dohodkih, premoženju, davčnih odločbah in dogovorih o transfernih cenah. To vključuje samodejno izmenjavo podatkov, kar omogoča, da države članice pridobijo informacije o dohodkih davčnih zavezancev v drugih državah EU brez posebne zahteve.

Ključno orodje za to je sistem za izmenjavo informacij (Automatic Exchange of Information - AEOI), ki zagotavlja hitrejši in bolj učinkovit pretok podatkov med državami, kar povečuje nadzor nad mednarodnimi finančnimi tokovi in pomaga preprečevati davčne utaje in izogibanje davkom. Na priloženi sliki je prikazan primer podatkov, kot jih prejme naš FURS (podatki so seveda izmišljeni, pomembna pa je struktura posredovanih podatkov, da si boste lažje predstavljali vse skupaj).

Kaj storiti v primeru, če prejmete podoben poziv iz vašega lokalnega davčnega urada?

Kot je razvidno iz vsebine poziva, podatke o zgodovini vašega trgovanja boste morali na vsak način poročati. Če jih niste do časa, jih boste morali naknadno v obliki samoprijave. A ta samoprijava ni nujno 'zastonj', saj jo lahko spremljajo globa in zamudne obresti.

Ena izmed pogostih težav je, da lahko prejmete poziv FURS-a eno ali celo dve leti za tem, ko ste dejansko opravili zadnji posel. Lahko da ste v vmesnem času celo zaprli trgovalni račun pri tujem brokerju. V tem primeru boste imeli lahko kar nekaj težav, da boste prišli do poročila tujega brokerja, ki bo vseboval vašo celotno zgodovino trgovanja, od prvega do zadnjega dne (in ne zgolj za leto, za katero ste bili pozvani k poročanju). Zgolje celotna zgodovina podatkov omogoča implementacijo FIFO metode poročanja (pravilno zaporedje transkacij in posledično ugotavljanje dobička). Zgovodina vašega trgovanja mora vsebovati tudi vse prejete dividende in podatke povezane s tem.

Skratka, prvi vaš korak je, da zberete podatke. Potem pa se lahko obrnete tudi na nas in po najboljših močeh vam bomo pomagali pri pripravi XML datotek, ki so osnova za uvoz v sistem eDavki in poročanje davka na kapitalski dobiček v obliki samoprijave.

Je potem sploh smiselno trgovati preko tujega brokerja?

Odvisno od primera do primera in kaj točno iščete, kakšen tip vlagatelja ste, koliko imate izkušenj s trgovanjem in ne nazadnje, kako domači ste s tujim jezikom. Slovenske borzno posredniške družbe in banke res da zaračunavajo višje provizije za trgovanje, imajo bolj okorele platforme, ki še posebej težko sledijo hitremu razvoju na področju mobilnih naprav. Po drugi strani pa imate slovenskega sogovornika, vso podporo v domačem jeziku, pogosto so vam v paketu na voljo tudi sprmjajoče storitve, kot je generiranje XML datotek za poročanje davka na kapitalski dobiček davčni upravi.

Prednosti tujih online brokerjev, kot so npr. eToro, so v prijaznih in enostavnih trgovalnih platformah, ki se večinoma uporabljajo kar na telefonih, nižjih posredniških provizijah in na splošno nižjih stroških vodenja trgovalnega računa. Morate pa v primeru, da se odločite za tujega brokerja, biti samozavestni glede jezika in morate imeti vsaj osnovno znanje s področja investiranja in trgovanja z vrednostnimi papirji, kar vključuje tudi poznavanje vsaj osnovnih finančnih instrumentov.

Eden od pomembnejših faktorjev pri izbiri tujega brokerja pa bi morala biti tudi vsebina njihovih poročil o trgovanju. O tem vlagatelji sicer po večini ne razmišljajo ob odpiranju trgovalnega računa, temveč šele potem, ko pride do obveznosti poročanja davka na kapitalski dobiček Finančni upravi RS. Poročila nekaterih tujih brokerjev namreč ne vsebujejo vseh zahtevanih podatkov, ki so osnova, da se lahko pripravijo XML datoteke za FURS.

Objavljeno: 10.10.2024

Goran DOLENC
T: 041/ 853-184
E: info@rešitve.si